Ob godu sv. Cecilije so se letos zbrali pevci iz župnij naše PZŽD v farni cerkvi v Dravogradu, kjer so se najprej srečali v molitvi in kratki duhovni obnovi, ki jo je pripravil duhovni pomočnik g. Marjan Banič. Poudaril je, da ima cerkveno petje izjemen pomen v bogoslužju in življenju kristjanov. Pevci in pevke s svojimi glasovi slavijo in častijo Boga, ga hvalijo, prosijo in se mu zahvaljujejo s svojimi glasovi. Obenem pa nam pomagajo dvigovati duha k neskončni lepoti, za kar smo jim hvaležni zahvaljujemo in jih obenem prosimo, da vztrajajo v svojem poslanstvu, da nam bo petje v radost in veselje. V duhovnem nagovoru se jim je zahvalil za vztrajno in požrtvovalno delo, saj imajo na leto preko 50 nedeljski in prazničnih nastopov ter vsaj toliko potrebnih vaj. In vse to le za zgolj ‘Bog povrni’. Zaradi petja in prelepih melodij iz orgel so naša bogoslužja vedno bolj lepa in doživeta.
Duhovni nagovor smo zaključili s sveto mašo in ljudskim petjem. Spomnili smo se tudi vseh nekdanjih pevcev po naših župnijah, ki prepevajo v Očetovi hiši. Po slovesnosti smo odšli še na skupno večerjo v Libeliče k Buču.
Morda koga zanima še, kdo so vse bili in so zavetniki cerkvene glasbe….
Zavetniki cerkvene glasbe
Prvi zavetnik cerkvene glasbe je bil največji starozavezni prerok sv. Janez Krstnik, ki goduje 24. junija, blizu poletnega solsticija, ko je dan najdaljši in Sonce najvišje na nebu – čeprav nekateri kot zavetnika cerkvene glasbe navajajo in slikajo tudi pevca psalmov (s harfo), kralja Davida.
Od konca 8. ali začetek 9. stoletja je zavetništvo nad cerkveno glasbo prevzel papež sv. Gregor Veliki, ki goduje 3. septembra. Preje je bil benediktinec, kjer ima liturgija velik pomen, zato je kasneje kot papež lahko vehementno uredil tudi bogoslužje in tudi njegov del, cerkveno petje (oz. glasbo) ter zbirko le-tega. Npr. zbral in uredil (sistematiziral) je (gregorijansko) koralne napeve (verjetno s svojimi sodelavci) .
Od 15. stoletja naprej pa je zavetnica cerkvene glasbe rimska mučenka sv. Cecilija (menda so ob njenem kot tudi drugih mučenju pele orgle, takrat še kot orgastična spremljava teh masakrov v koloseju), ki goduje 22. novembra, zato je to praznični dan vseh cerkvenih glasbenikov, predvsem organistov, pevcev in zborovodij (najbližjo soboto temu prazniku ima Slovensko Cecilijino društvo letni občni zbor). (povzeto po SCD)
